Ne pozabite na tekočino!
Voda predstavlja več kot polovico telesne mase našega organizma. Pri odraslem človeku to pomeni 60% telesne mase in se s starostjo povečuje. Nekoliko večji delež telesne mase predstavlja tudi voda pri majhnih otrocih.
Kako je voda pomembna za naš organizem, nam pove podatek, da človek lahko zdrži tudi tedne brez ne, brez vode pa le nekaj dni. Voda v našem organizmu je sestavni del vsake celice, tkiva in kosti. Tri četrtine vode v našem telesu je v krvi, celicah in mišicah, ena četrtina pa v kosteh. Odrasel človek ima v telesu približno 42 litrov vode, od tega 25 litrov v celicah, 14 litrov med celicami in 5 litrov v krvi. Kljub temu, da je v krvi le 7% vse vode, se njena količina ne sme spreminjati.
Voda ima v našem organizmu številne funkcije:
- Po krvi in limfnem sistemu celiam in tkivu prinaša hrano in kisik.
- Odplavlja odpadne snovi iz telesa, predvsem iz ledvic.
- Vlaži sluznice in sklepe.
- Pomaga organom pri pravilnem delovanju.
- Varuje nas pred vrsto bolezni, pred prehladi, zaprtjem, infekcijami in boleznimi sečnih poti ter ledvičnimi kamni.
- Telesu dovaja potrebne minerale v sledeh.
- Omogoča uravnoteženost elektrolitov, ki pomagajo uravnavati telesno temperaturo in krvni pritisk.
- Daje nam energijo pri delu in telesni vadbi.
- Pomaga pri lažji redukciji telesne teže.
- Skrbi za naš zunanji izgled (napeta koža!)
Koliko vode moramo popiti na dan?
Poglejmo, koliko vode naš organizem, ob dobri preskrbljenosti z njo, dnevno izloči. Glavnina vode zapusti naše telo preko ledvic z urinom (1500 ml), preko kože s potenjem jo izgubimo okoli 1000 ml in približno 200 ml z blatom. Da bi vzdrževali dnevno bilanco vode, zato potrebujemo med 2000 in 2500 ml tekočine. S hrano jo povprečno vnesemo vsak dan 1000 ml, pri metabolizmu nastane dodatnih 250 ml vode, preostanek 1500 – 2000 ml pa jo moramo dnevno v telo vnesti s pijačo, najbolje pitno vodo. Seveda so to le povprečni izračuni za povprečnega človeka...sicer pa velja 1 liter vode na vsakih 25 kg telesne teže.
Poleti ko je vroče in se potimo, potrebujemo več tekočine, ravno tako ob povečani telesni aktivnosti.
Zakaj je pomanjkanje vode (dehidracija) nevarno?
Dehidracija ali izsušitev pomeni pomanjkanje vode v telesu. Navadno dehidracija nastopi kot posledica bolezenskega stanja, povišane telesne temperature, driske, zastrupitve s hrano, bruhanja..., lahko pa je posledica prekomernega potenja in izpostavljenosti vročini ob hkratnem manjšem vnosu tekočine.
Slednje težave so predvsem pogoste pri starejših ljudeh in majhnih otrocih. Zaradi izgube vode se v krvi poveča koncentracija natrija. Koncentracija natrija je zelo dober kazalec količine vode v telesu. Telo namreč deluje tako, da vedno ohranja enako količino vode v telesu in s tem enako količino natrija v krvi. Ko se koncentracija natrija poveča, se v telesu začne zadrževati tekočina, zato se natrij razredči.
Živčni center v možganih sproži občutek žeje, hipofiza pa začne izločati v kri antidiuretični hormon, ki ohranja vodo v ledvicah. Če s pitjem tekočine ne moremo nadomestiti izgube vode, lahko ogrozimo svoje življenje. V nadaljevanju si telo prizadeva ohranjati vsebnost vode v vitalnih delih telesa. Ob hujši dehidracija bo voda iz tkivnih zalog prehajala v kri.
Celice se skrčijo in ne delujejo več pravilno, tkiva se izsušijo. Med najobčutljivejšimi celicami so možganske celice. Hudo pomanjkanje vode v telesu spremlja glavobol, duševna zmedenost, znižanje krvnega tlaka, omedlevica, šok, hude okvare ledvic, jeter in možganov, koma in smrt.
Nasvet:
Pijte dovolj tekočine. Predvsem vode ali ohlajenih nesladkanih čajev. Pijte predvsem redno in skozi ves dan in ne takrat, ko vas na to opozori vaše telo.
vir: shujšaj.net
